Otok Okinava je leži južno od celinske Japonske. Zaradi svojih prebivalcev je otok "zaznamovan" kot modra cona in spada med tako imenovane modre cone za katere je značilno, da prebivalci v povprečju živijo dlje in so bolj zdravi. A do tega vodi način življenja in ne lokacija sama po sebi.
V povprečju na Okinavi moški doživijo 84 let, ženske pa 90 let. Na tem otoku je tudi največja koncentracija stoletnikov; oseb, ki doživijo 100 let in več. Presenetljivo pa je tudi odkritje, da so tudi najstarejši prebivalci otoka presenetljivo dobrega psihofizičnega zdravja, da lahko brez težav živijo in funkcionirajo brez dodatne pomoči.
Torej, kaj je njihova skrivnost?
V bistvu neke skrivnosti ni, je le način življenja in življenski principi, ki so pri njih skoraj prirojeni in trije najbolj znani principi so Ikigai, Moai in Hara Haci Bu, ki jih bomo poizkusili pojasniti na preprost način.
Ikigai
Enostaven prevod bi bil “razlog za življenje” ali “smisel življenja”, ki pove v bistvu skoraj vse, a Ikigai je malce bolj kompleksen, da ga dosežemo ali doživimo.
Starostniki, ki sledijo filozofiji Ikigai, to filozofijo ponotranijo in so z njo živeli v vseh življenjskih obdobjih. Vsaj ena raziskava je pokazala, da ljudje, ki imajo ali najdejo “smisel življenja”, imajo nižjo smrtnost in razvijejo manj kardiovaskularnih obolenj. Tej ljudje razvijejo tudi bolj zdrav življenjski stil, so bolj motivirani, prilagodljivi, kar jih ubrani pred stresom in izgorelostjo.
Filozofija Ikigai je v bistvu presečišče štirih stvari:
tega, kar ljubiš,
v čem si dober,
kaj potrebuje svet
za kaj si lahko plačan.
Ikigai pa seveda mora vsebovati:
Izziv. Truditi se moraš, da ga obvladaš, da ga lahko živiš,
Ikigai je tvoja izbira, to ni nekaj, kar ti je vsiljeno,
Ikigai zahteva predanost in disciplino.
Moai
Moai se nanaša na prave (vseživljenjske) prijatelje, na nek socialni krog katerega del si. Lahko je podporna skupina za samopomoč, finančno pomoč, zdravstveno ali duhovno podporo.
Izraz Moai je nastal pred več stoletij in je prvotno pomenil združevanje finančnih sredstev skupnosti ali vasi v skupno blagajno, ki so se potrošili za družbene projekte skupnosti (npr. izgradnjo cest). Pa tudi v kolikor je posameznik potreboval kapital za nakup zemlje ali oskrbo v nujnih primerih, je bil edini način združevanje denarja na lokalni ravni. Danes je ta “filozofija” postala bolj mreža socialne podpore, kulturna tradicija za vgrajeno druženje.
V majhnih soseskah po Okinawi se prijatelji »srečujejo zaradi skupnega namena«, da ogovarjajo, izkusijo življenje ter si delijo nasvete in celo finančno pomoč, kadar je to potrebno. Te skupine imenujejo njihovi Moai.
Tradicionalno so bile skupine približno petih majhnih otrok združene in takrat so se drug drugemu zavezali za vse življenje. Kot njihova druga družina bi se redno srečevali s svojimi Moaji za delo in igro ter združevali vire. Nekateri Moaji so zdržali več kot 90 let!
Morda ne boste mogli imeti ali ustvariti svoj Moai v najstrožjem prevodu, vendar bi morali stremeti k tesnemu krogu prijateljev in se redno srečevati.
Hara Hachi Bu
V primerjavi s prej omenjenima Ikigai in Moai je to precej enostavna “filozofija”, ki jo lahko ponotranjiš že z naslednjim obrokom.
Hara Haci Bu je način prehranjevanja oz. uživanja hrane, ki narekuje, da ješ dokler nisi 80% sit. S tem omejevanjem zaužiješ manj kalorij, a še vedno dovolj, kot jih zahteva organizem. Ta miselnost razlaga, da so možgani 10 - 20 minut za želodcem in torej, ko prenehamo z vnosom hrane pri 80%, smo dejansko ravno prav siti.
Povprečen prebivalec Okinave, ki prakticira Hara Hachi Bu zaužije dnevno 1800 kalorij medtem, ko jih povprečen Američan skoraj 2500.
Seveda tudi ta način življenja zahteva predanost in disciplino.
Nezanemarljivo
Poleg zgoraj omenjenih treh bistvenih načinov življenja je nezanemarljivo tudi, da njihova prehrana temelji na predvsem rastlinski in precej raznovrstni hrani.
Pri zelenjavi prevladuje zelenjava zelene in rumene barve. Poleg zelenjave je njihovi obroki vsebujejo polnozrnate jedi, tofu, ribe in stročnice. Obroki vsebujejo zelo malo sladkorja, mesa, mlečnih izdelkov in jajc.
V raziskavah (Sanjay Gupta in Craig Willcox, avtorja knjige “Okinawa Program“) je bilo ugotovljeno, da povprečen prebivalec Okinave dnevno zaužije sedem različnih vrst sadežev in zelenjave in osemnajst različnih vrst hrane. Na splošno tam prebivalci v prehranskem ciklu zaužijejo 200 različnih vrst hrane in začimb.
Vegetarijanska prehrana je sama po sebi polna antioksidantov, flavonoidov, vlaknin, hranilnih snovi ter je naravno manj kalorična in protivnetna.
Zelo pomembna je tudi telesna aktivnost, ki ne pomeni, da moramo dnevno preteči 10 kilometrov ali se vsak dan potiti v telovadnici. Na Okinavi pomeni fizična aktivnost del vsakodnevnih opravil.
Skoraj vsi prebivalci Okinave aktivno hodijo in vrtnarijo. Vrtnarjenje je vsakodnevna aktivnost, ki spodbuja gibanje in široko gibljivost. Poleg tega imajo njihovi domovi zelo malo pohištva in obroke jedo sede na tatamiju. Vstajanje in sedanje na tla povečuje prožnost in moč.
Zaradi podnebja na otoku in aktivnega življenja so prebivalci izpostavljeni soncu in s tem vitaminu D čez celo leto. Ljudje z nizkimi ravnmi vitamina D – hormona, ki ga naša koža tvori s pomočjo sončne svetlobe – znatno višje stopnje skoraj vseh bolezni in motenj, ki si jih lahko zamislite.
To je to!
To je le nekaj “skrivnosti” prebivalcev Okinave (modra cona Okinava)), kako do dolgega in zdravega življenja, ki niso ravno skrivnosti, so le precej logične življenjske odločitve, za katere pa potrebujete red in strogo disciplino.
Preostale modre cone so še Sardinija (Italija), Nicoya (Costa Rica), Icario (Grčija) in Lomo Lindo (Kalifornija, ZDA). Če boste kdaj obiskali te kraje, opazujte domačine in njihov življenjski slog, se z njimi pogovorite, jih oponašajte. Morda vam razkrijejo še kakšno, dolgo zanemarjeno, modrost, ki vam bo morda bližje kot zgoraj opisane.
Comentarios